Združenje za esperanto Slovenije

Osnovni namen Združenja za esperanto Slovenije je širjenje in uporaba mednarodnega jezika esperanta kot sredstva za enakopravno sporazumevanje.Združenje si prizadeva za razvijanje vsestranskega prijateljskega sodelovanja, uresničevanje duha humanizma in mednarodnega razumevanja ter vzajemnega spoštovanja narodov in kultur.

Slovenščina

Statut velja od 17. marca 2012.     PDF za tiskanje

STATUT ZDRUŽENJA ZA ESPERANTO SLOVENIJE

I. poglavje

Splošne določbe

 

Ime, status in zastopanje

1. člen

Ime je: Združenje za esperanto Slovenije – Slovenia Esperanto-Ligo (v nadaljnjem besedilu: Združenje).

Združenje ima status društva in je pravna oseba.

Združenje je pravni naslednik Zveze društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije.

Združenje v premoženjskih in drugih pravnih poslih zastopa njegov predsednik. Po njegovem pooblastilu ga lahko predstavlja in zastopa drug član izvršnega odbora.

Sedež, delovno območje, jezik

2. člen

Sedež Združenja je v Ljubljani.

Združenje deluje na ozemlju Republike Slo­venije.

Uradna jezika Združenja sta slovenščina in es­peranto.

Delo Združenja je javno.

Pečat in zastava

3. člen

Pečat Združenja je okrogle oblike z napisom: "Združenje za esperanto Slovenije – Slovenia Esperanto-Ligo". Na sredini je pravilna peterokraka zvezda. Pečat je zelene barve.

Zastava Združenja je zelene barve z belim kvadratom v levem zgornjem kotu. Velikost be­lega kvadrata je 1/3 dolžine in 1/2 širine zastave. V belem kvadratu je zelena peterokraka zvezda. Razmerje med dolžino in širino zastave je 3:2.

Cilji, naloge in oblike dela

4. člen

Osnovni namen Združenja je širjenje in upo­raba mednarodnega jezika esperanta kot sredstva za enakopravno sporazumevanje ter uresničevanje jezikovne demokracije in jezikovnih človekovih pravic. Ta namen uresničuje samostojno in v sodelovanju z drugimi.

Združenje si prizadeva za razvijanje vsestran­skega prijateljskega sodelovanja, uresničevanje duha humanizma in mednarodnega razumevanja ter vzajemnega spoštovanja narodov in kultur.

 

5. člen

Združenje uresničuje te cilje tako, da:

-        oblikuje takšno programsko in akcijsko usme­ritev, ki bo v dejavnost vključila čim več čla­nov (Izraz »člani« se nanaša tako na člane kot na članice. V nadaljnjem besedilu bo zaradi večje jasnosti uporabljena samo moška obli­ka.);

-        organizira strokovno usposabljanje članov;

-        namenja posebno pozornost vključevanju mladine v svoje dejavnosti;

-        si v sodelovanju z ustreznimi vzgojno-izobra­ževalnimi ustanovami prizadeva za večje število in boljšo strokovno usposobljenost učiteljev esperanta na vseh ravneh izobraževanja;

-        opravlja založniško dejavnost s področja de­javnosti Združenja in v skladu z veljavnimi predpisi;

-        namenja posebno pozornost vprašanjem upo­rabe jezikov v mednarodnem komuniciranju;

-        seznanja javnost s pomenom in vlogo med­narodnega jezika esperanta v mednarodnem komuniciranju;

-        obvešča javnost o svojem delu preko sredstev javnega obveščanja, z organiziranjem okrog­lih miz in tiskovnih konferenc ter izdajanjem glasila ali biltena;

-        zagotavlja članom pravico vpogleda v zapis­nike organov Združenja;

-        zagotavlja javnost sej organov Združenja ta­ko, da na svoje seje vabi predstavnike zain­teresiranih organov, ustanov, organizacij, ter predstavnike sredstev javnega obveščanja;

-        sodeluje z ustreznimi organi in organizaci­jami, katerih namen je preprečevanje raznih oblik kršitev človekovih pravic, še posebej, če so te povezane z jezikovno diskriminacijo;

-        oblikuje posebne komisije in sekcije, ki orga­nizirajo in usklajujejo akcije na področju go­spodarstva, mladine, sindikalnih dejavnosti, javnih služb, obveščanja, kulture, znanosti, šolstva ipd.

-        spodbuja ustanavljanje sekcij in drugih oblik združevanja in delovanja članov.

II. poglavje

Članstvo

 

 

6. člen

Članstvo v Združenju je prostovoljno.

Člani Združenja so lahko fizične (individualni člani) in pravne osebe (kolektivni člani).

Individualni člani lahko postanejo državljani in državljanke Republike Slovenije ter tujci in tujke, ki s pisno izjavo sprejmejo ta statut.

Kolektivni člani lahko postanejo društva, družbe, ustanove in druge organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, ki s pisno izjavo sprejmejo ta statut.

Pristopno izjavo individualnega člana sprejme izvršni odbor Združenja, pristopno izjavo kolektivnega člana pa sprejme skupščina Združenja.

 

7. člen

Častni člani Združenja so posamezniki, ki jih zaradi posebnih zaslug za mednarodni jezik espe­ranto ter uresničevanje jezikovne demokracije in jezikovnih človekovih pravic imenuje skupščina Združenja.

 

8. člen

Simpatizerji Združenja so fizične ali pravne osebe, ki materialno, moralno ali kako drugače pomagajo pri izvajanju dejavnosti Združenja.

 

9. člen

Individualni člani Združenja imajo pravico do udeležbe na sejah skupščine, voliti in biti izvoljeni v organe Združenja ter se udeleževati vseh dejavnosti Združenja.

Kolektivni člani uresničujejo aktivno in pasi­vno volilno pravico ter druge dejavnosti preko svojih zastopnikov, ki imajo enak status kot individualni člani. Kolektivni člani iste ali sorodne dejavnosti imajo pravico do enega zastopnika na vsakih 5 članov – esperantistov, kolektivni člani drugih dejavnosti pa imajo pravico do enega zastopnika.

Člani Združenja so dolžni zastopati in zago­varjati načela ter cilje Združenja in po svojih močeh prispevati k izpolnjevanju nalog Združenja, plačevati članarino in izvrševati druge naloge, ki so določene s tem statutom.

 

 

10. člen

Pravice in dolžnosti članov so častne. Za svoje delo v organih Združenja ne prejemajo plačila. Za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član Združenja pokaže pri svojem delu v Združenju, lahko skupščina ali izvršni odbor takemu članu dodelita ustrezno nagrado.

Strokovna opravila (kot na primer finančna in administrativna opravila, vodenje tečajev in pre­davanja) so lahko plačana, če tako odloči izvršni odbor.

 

11. člen

Članstvo v Združenju preneha:

-        z izstopom s pisno izjavo o izstopu, podano izvršnemu odboru Združenja;

-        s črtanjem zaradi večletne nedejavnosti in neplačevanja članarine;

-        z izključitvijo na podlagi sklepa častnega razsodišča Združenja;

-        s smrtjo.

 

12. člen

Član se izključi iz Združenja, če grobo krši dolžnosti, naštete v 9. členu tega statuta, če zavestno ravna proti interesom in ciljem Združenja ali če je pred sodiščem obsojen za nečastno kaznivo dejanje.

 

 

III. poglavje

Organi

 

13. člen

Organi Združenja so:

-        skupščina;

-        izvršni odbor;

-        nadzorni odbor;

-        častno razsodišče.

Skupščina

14. člen

Skupščina je najvišji organ Združenja.

Sestavljajo jo vsi redni in častni člani Zdru­ženja.

Skupščina je lahko redna ali izredna.

 

 

15. člen

Redno skupščino sklicuje predsednik Zdru­ženja na osnovi sklepa izvršnega odbora. Redna skupščina mora biti sklicana vsako leto.

Vabilo mora biti poslano vsaj en teden pred začetkom z navedbo dnevnega reda, kraja in časa.

Skupščina je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov. Če ob napovedanem času skup­ščina ni sklepčna, se lahko opravi seja čez pol ure v istih prostorih, če je na to opozorjeno v vabilu na skupščino. Seja je nato sklepčna, če je navzo­čih najmanj deset članov.

 

16. člen

Izredno skupščino lahko po potrebi skliče iz­vršni odbor Združenja sam, na zahtevo nadzor­nega odbora ali najmanj dvajsetih članov Zdru­ženja.

Vabila na izredno skupščino morajo biti po­slana vsaj en teden pred začetkom, z navedenim dnevnim redom, krajem in časom sklica. Izredna skupščina obravnava samo tisto, zaradi česar je bila sklicana.

Če na zahtevo najmanj dvajsetih članov izvr­šni odbor ne skliče izredne skupščine v tridesetih dneh po zahtevi, jo lahko skličejo predlagatelji sami.

 

17. člen

Skupščina je javna. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov.

Volitve so načeloma tajne, skupščina pa na sami seji lahko določi, da so volitve javne.

Do izvolitve delovnega predsedstva vodi sejo predsednik Združenja. Skupščina izvoli tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika ter - po potrebi - delovne komisije.

 

18. člen

Skupščina odloča zlasti o naslednjih zadevah:

-        sklepa o dnevnem redu in izvoli delovne orga­ne;

-        razpravlja in odloča o poročilih izvršnega od­bora, nadzornega odbora in častnega raz­sodišča;

-        sprejema programsko usmeritev Združenja;

-        voli in razrešuje člane izvršnega odbora, pred­sednika in podpredsednika Združenja, tajnika ter člane nadzornega odbora in častnega razsodišča;

-        odloča o delovnih razmerjih v Združenju v skladu z veljavno zakonodajo s področja delo­vnega prava;

-        odloča o članstvu Združenja v drugih orga­nizacijah v Sloveniji in v mednarodnih orga­nizacijah;

-        predlaga člane Združenja za delovne naloge ali častne funkcije v Svetovni zvezi esperantistov (Universala Esperanto-Asocio);

-        odloča o sprejemu kolektivnega člana Zdru­ženja;

-        odloča o vlogah in pritožbah članov Zdru­ženja;

-        določa višino članarine;

-        sprejema in spreminja statut;

-        sklepa o prenehanju Združenja;

-        odloča o sedežu Združenja.

O delu Skupščine se vodi zapisnik, ki ga pod-pišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overitelja.

Izvršni odbor

19. člen

Izvršni odbor sestavljajo predsednik Zdru­ženja, podpredsednik, tajnik in še štirje člani, ki jih izvoli skupščina.

Vsak član izvršnega odbora mora imeti kon­kretno zadolžitev. En član mora biti obvezno zadolžen za finančno-materialno poslovanje Združenja.

Predsednik Združenja zastopa in predstavlja Združenje pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini. Predsednik Združenja je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora in ga izvoli skupščina za dobo dveh let. Predsednik je odgovoren za delovanje Združenja v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije, za zagotavljanje javnosti dela in da­janje točnih informacij o delu Združenja.

Za opravljanje strokovno-tehničnega in admi­nistrativnega dela ter za usklajevanje med organi Združenja skrbi tajnik Združenja, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

 

20. člen

Izvršni odbor uresničuje tekoče naloge na osnovi sklepov in usmeritev skupščine.

 

Izvršni odbor je pristojen, da:

-        imenuje predsednike in člane komisij za posa­mezna delovna področja;

-        imenuje urednika glasila ali biltena;

-        sodeluje z organi oblasti, političnimi, stro­kovnimi in drugimi organizacijami v Repu­bliki Sloveniji;

-        odloča o finančnem poslovanju Združenja v skladu z usmeritvami skupščine;

-        skrbi za izvajanje programa dela Združenja;

-        sklicuje seje Združenja;

-        odloča o vseh zadevah Združenja med dvema skupščinama v okviru pooblastil;

-        obvešča javnost o delu Združenja prek sred­stev javnega obveščanja in z izdajanjem glasi­la ali biltena;

-        povezuje in usklajuje delo vseh članov Zdru­ženja;

-        neposredno sodeluje na osnovi vseh sklepov skupščine z organi in organizacijami v Slove­niji in tujini;

-        pripravlja poročila o finančno-materialnem poslovanju Združenja;

-        pripravlja gradivo za seje skupščine;

-        odloča o poslovnem naslovu Združenja;

-        uresničuje druge naloge v okviru sprejetega programa Združenja.

 

21. člen

Za svoje delo izvršni odbor odgovarja skup­ščini Združenja.

Mandat članov je dve leti.

Člani izvršnega odbora so osebno odgovorni za vodenje vseh tekočih zadev in nalog, za katere so pooblaščeni.

 

22. člen

Seje izvršnega odbora se sklicujejo po potre­bi, vendar najmanj vsake tri mesece.

Seje sklicuje in vodi predsednik, oz. v njegovi odsotnosti podpredsednik.

Izvršni odbor sprejema sklepe z navadno veči­no glasov.

Nadzorni odbor

23. člen

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in še dva člana, ki jih izvoli skupščina Združenja za dobo dveh let.

Skupščina izvoli tudi namestnike predsednika in članov nadzornega odbora.

Člani nadzornega odbora in njihovi namest­niki so za svoje delo odgovorni skupščini, ki ji morajo o svojem delu poročati najmanj enkrat letno.

 

24. člen

Nadzorni odbor mora najmanj enkrat letno opraviti pregled finančnega in materialnega pos­lovanja Združenja in o svojih ugotovitvah poroča­ti skupščini Združenja.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so prisotni tri­je člani odbora oz. njihovi namestniki, sklep pa je veljaven, če zanj glasujeta vsaj dva člana odbora.

Nadzorni odbor spremlja delo vseh organov Združenja, uresničevanje sklepov, zakonitost pos­lovanja, uresničevanje programa Združenja, pred­vsem pa nadzira finančno in materialno poslovanje Združenja.

Za svoje delo je odgovoren skupščini Zdru­ženja.

Častno razsodišče

25. člen

Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih voli skupščina za dobo dveh let.

Predsednika med sabo izvolijo člani častnega razsodišča.

 

26. člen

Naloga častnega razsodišča je, da na prvi stopnji razpravlja in odloča o kršitvah tega statuta s strani članov, organov in drugih teles Združenja.

Za kršitev se šteje vsaka hujša kršitev tega sta­tuta in na njem temelječih drugih aktov ter skle­pov organov Združenja.

 

27. člen

Častno razsodišče lahko izreče članom Zdru­ženja naslednje ukrepe:

-        opomin;

-        javni opomin;

-        izključitev.

Če je kršitev iz prejšnjega člena storil organ ali drugo telo Združenja, lahko častno razsodišče predlaga organu, ki ga je izvolil, da ga razreši.

 

28. člen

Predlog za obravnavo pred častnim razsodi­ščem lahko v pisni obliki poda član ali kateri koli organ Združenja. Za postopek pred častnim razso­diščem se smiselno uporabljajo določbe Zakonika o kazenskem postopku, ki veljajo za skrajšani postopek.

Proti sklepu častnega razsodišča se ima priza­deti pravico pritožiti na skupščino Združenja. Odločitev skupščine je dokončna.

 

IV. poglavje

Finančno-materialno poslovanje

 

29. člen

Premoženje Združenja so nepremično in premično premoženje, inventar, denarna sredstva in zaloge knjig. S premoženjem razpolaga skupščina, upravlja pa izvršni odbor v skladu s Pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju. Nalogodajalca za finančne zadeve sta predsednik Združenja in še en član izvršnega odbora.

Finančno-materialno poslovanje Združenja je javno. Javnost se zagotavlja s pravico vsakega člana, da ima vpogled v ustrezno dokumentacijo.

Finančno-materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Finančno-materialne listine podpisujeta pred­sednik in tajnik Združenja.

Blagajnik vodi finančno-materialno poslo­vanje v skladu s pravilnikom o finančno-mate­rialnem poslovanju, ki določa način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno-materialnem poslovanju Združenja v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Združenje finančno posluje preko poslovnega računa.

 

30. člen

Viri sredstev Združenja so:

-        članarina;

-        dohodki iz naslova materialnih pravic in de­javnosti Združenja;

-        darila in volila;

-        prispevki donatorjev;

-        javna sredstva;

-        druga sredstva.

 

V. poglavje

Priznanja

 

31. člen

Združenje lahko ustanovi poseben odbor ali komisijo za podeljevanje priznanj. Komisija zbira predloge in jih ocenjuje na osnovi dosežkov pred­laganih posameznikov ali organizacij, ki imajo posebne zasluge za razvoj in vlogo mednarodnega jezika esperanta ter uresničevanje jezikovne demokracije in jezikovnih človekovih pravic. Število članov komisije določi skupščina, ki tudi izvoli člane.

Komisija daje preverjene predloge v dokonč­no potrditev skupščini Združenja.

Podrobnejše določbe o načinu dela komisije, o stopnjah in vrstah priznanj ter o pristojnosti komi­sije so opredeljena v Pravilniku o podeljevanju priznanj Združenja.

 

VI. poglavje

Prenehanje Združenja

 

32. člen

Združenje preneha po sklepu, ki ga sprejme skupščina z dvotretjinsko večino glasov, ali po samem zakonu.

V primeru prenehanja Združenja se premo­ženje prenese sorodnemu društvu ali organizaciji. Neporabljena proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

 

VII. poglavje

Končne določbe

 

33. člen

Spremembe oz. dopolnitve statuta lahko pred­laga izvršni odbor ali najmanj dvajset članov Združenja.

Sklep o spremembi statuta velja, če ga je sprejela skupščina z dvotretjinsko večino.

Če se opravi korespondenčna seja skupščine, sklep velja, če sta zanj glasovali najmanj dve tret­jini vseh članov Združenja.

 

34. člen

Ta statut začne veljati z dnem 17. marca 2012, ko ga je sprejela skupščina Zdru­ženja.

 

Ljubljana, 17. 3. 2012

 

                                    Predsednik

                                mag. Janez Jug

  

Prvi statut je 25. oktobra 1997 sprejela ustanovna skupščina Združenja za esperanto Slovenije. Veljal je do 17. marca 2012. Celotno besedilo v formatu PDF za tiskanje je tu.

Pristopnica za člana

Če želite postati član Združenja za esperanto Slovenije, izpolnite pristopnico (PDF, RTF, DOC) in nam jo pošljite na naslov: Združenje za esperanto Slovenije, Štefanova 11, 1000 Ljubljana.

 

Pristopnica za kolektivnega člana

Organizacija, ki želi postati kolektivni član Združenja za esperanto Slovenije, izpolni pristopnico za kolektivnega člana (PDF, RTF, DOC) in jo pošlje na naslov: Združenje za esperanto Slovenije, Štefanova 11, 1000 Ljubljana.